Na tradicionalni ledolomilski tabor smo se tudi letos člani AO Tržič podali v Cogne, dolino pod Gran Paradisom. Tabora se je udeležilo 10 ledu željnih plezanja, seveda vsak s svojimi cilji in pričakovanji.
Štartali smo v petek po službenih obveznostih in do večera že dosegli Aosto, kjer smo imeli rezervirane apartmaje. Vsak po svoje si je uredil kotiček za opremo in spanje, nekateri v viseči mreži, drugi z jogijem na tleh. Večerna analiza je prinesla načrte za soboto in plezalne naveze za prvi dan našega plezanja. Zgodnja jutranja budnica ni bila vsem po godu, vendar za vikend je lahko pričakovati gnečo. Cilj preverit dolino Lillaz in kakšen je led se je hitro prevesil v nabiranje višinskih metrov po zaledenelih strminah. Snega tudi tukaj ni v izobilju, vendar to odtehtajo narejeni slapovi, ki jih je moč najti v obeh dolinah – Lillaz in Valnontey. Če ne drugače, “pa mal po skalci, pa mal po travci” (Beno).
Za drugi dan smo si izbrali dolino Valnontey, ki ima nekoliko daljše dostope, zatorej smo hitro stopili pod noge in še pred dnevom ugledali luč sveta – plezalne smeri. Menjava plezalnih navez je prinesla doseganje ciljev članov, ki so pohvalili smeri na koncu doline z visokimi ocenami in vrhunskim plezalnim užitkom. Pogovori z drugimi plezalci med čakanjem na štantu je prinesel informacije o dobrih slapovih v dolini, zatorej so bile želje po plezanju le še večje. Tržiški tempo v hoji se je udejanjil tudi v plezanju, “če pa navija, pa mal otreseš” (Jezni Janez).
V ponedeljek, tretji dan, smo mirne vesti lahko spali “malo” dlje, saj je bila vremenska napoved slaba. A že zjutraj smo videli, da ni moč verjeti vse, kar piše stric google. Pogovor in večerna analiza izkušenj plezanja prvega dne je dala odločitev, da se vrnemo v prvo dolino in preizkusimo preplezane smeri drugih članov. Veter je bil okrepljen, vendar v smeri nas to ni kaj dosti motilo, vsaj tiste ne, ki smo plezali. “Kakšen dan je fajn pridit podnevi do avta, da vsaj vidiš kje sploh si” (Anže).
Zadnji dan smo si izbrali smeri času primerno, saj smo popoldne že krenili nazaj proti domovini. Sonce nas je prijetno grelo, nekatere celo ožgalo, a za ohladitev je bilo poskrbljeno.
Plezanje v Cognah je prineslo veliko spoznanj. Od realnih ocen lednih smeri, do pomembnosti jutranjega vstajanja, da te pod steno ne prezebe v čakanju premikanja italijanskih navez. Čakanje pa ima tudi svojo prednost, če pogledaš malo med skale in te čaka jackpot v obliki lednih vijakov. Tabor je bil uspešen, saj je nekatere navilo, drugi so se vplezali, tretji so plezali, vsi pa smo zagotovo uživali.
Udeleženci: Jernej Kuhar, Beno Vidmar, Matic Mohorč, Janez Ambrož, Primož Eržen, Jernej Novak, Anže Kuhar, Samo Hafner, Cene Hafner in Vid Grašič.
Člani AO Tržič
Preplezani slapovi:
5. 2. 2022 – Lillaz
Cascata Tuborg II/4, 200m – Primož in Cene
Candelabro del coyote II/4+, 250m – Beno in Vid
E’Tutto Relativo III/4, 200m – Jernej K. in Mohorč, Anže in Jernej N.
Cold Couloir III/4+, 500m – Janez in Samo
6. 2. 2022 – Volnontey
Repentance super III/6, 220m – Janez in Jernej N.
Monday money II/4+, 200m – Jernej K. in Mohorč, Beno in Anže
L’Acheronte II/3, 300m (180m) – Cene in Vid
Patri classica III/4, 300m (200m) – Primož in Samo
7. 2. 2022 – Lillaz
Cold Couloir III/4+, 500m – Anže in Jernej N.
E’Tutto Relativo III/4, 200m – Cene in Vid
Vertigine di Procellana II/4, 120m – Janez, Beno in Primož
8. 2. 2022 – Lillaz in Volnontey
Sentiero dei Troll II/3, 500m – Vid in Cene, Jernej K. in Mohorč
Candelabro del coyote II/4+, 250m – Janez in Primož
E’Tutto Relativo III/4, 200m – Beno in Samo
