Sneg je skoraj da že pobralo in potrebno je bilo malo »spihat« ledne vijake, zato z Mohorč’m nardiva plan za nedeljo. Sobotno ogrevanje tečajnikov na Vršiču nama namreč ni bilo po godu. Ideja pade o 2. slapu v Krnici, saj nama na ušesa pridejo informacije, da nekaj pa mora bit, če ni že v dolin. Po sobotni analizi pri Danici še kratek postanek starih mačkov na poti domov, kjer veselo razlagam, da jutri pa z Mohorč’m v Krnico. Štart ob 6.00 iz Tržiča, na 3. ovinku parkirava 6.45, gneče še ni. A glej ga zlomka, pred nama Beno in Anže. Zej pa ti rec, kva pa vidva kle. Baje se copy paste lah dela še kje drugje, ne sam na tipkovnici. 😛
Naložimo, letemo, drvemo. 12 minut do izhodišča, pod slapom še nikogar zato Beno in Anže kar hitro nabrusita kremplje in že rineta. Kot da bi na kruh namazal, putr namreč. Za nami se nabere kolona, očitno nismo edini slišali novic o stanju pod Prisankom. Kaj kmalu ugotovimo, da se ledu željni plezanja niso pofočkali na mail, pa naj čakajo spodaj. Cug za cugom, led za snežno grapo, borovc za skalo. Tako nekako si je sledilo zaporedje do vrha, kjer se srečamo ob mojem zadnjem cugu in spustom Anžeta nazaj na izhodišče. Upzajl, ki ponavadi ne predstavlja večjih težav, si je danes vzel nedeljski ritem. Več časa sva z Mohorč’m porabila za razvozlavanje vrvi ob spustu, kot pa za samo plezanje. Ampak saj gremo prvi dol, ni problema. Problem je bil za tiste, ki se niso pofočkali na mail, saj niso pomislili da če je nekdo že plezal gor, da mora potem še dol.
Plezalna uvertura v led uspešno zaključena, analiza kot se spodobi, ob cesti s pogledom na Očaka ob povratku domov.
PS: Pa naj nekdo že izklopi kurjavo v dolini, ker naslednjih 14 dni je ključnih.
Plezala: Matic Mohorč, Vid Grašič
Kopirala: Beno Vidmar, Anže Kuhar
2. slap v Krnici: II,WI4-, 200m + dodatek
-
- Vesel k radio
