Tokrat nas je bilo kar 23. Starostne razlike med nami niso bile ovira pri plezanju. Smeri smo se lotevali glede na pripravljenost posameznika. Preplezali smo kar nekaj smeri različnih težavnostnih stopenj, seveda pa tudi nekaj ”pofrikali”. Z vremenom smo imeli malo težav prvi in zadnji dan, dva dneva pa smo uživali v toplem in sončnem vremenu. Najvažnejše pri vsem skupaj je, da se nihče ni poškodoval. Upam da se v podobni družbi še večkrat srečamo in skupaj preplezamo kakšno lepo smer.
Četrtek 20. 4. 2017
Andi and Max, 70 m, 5c Janez Štefe, Aljaž Česen
Oliver Dragojevič 150 m, 3, Elemir Zrim, Peter Rožič
Robert Ternik, Saša Ternik
Marija Tancek, Matija Perko
Oprosti mi pape 110 m , 4a, Elemir Zrim, Peter Rožič
Robert Ternik, Marija Tancek
Saša Ternik, Matija Perko
Petek 21. 4. 2017
Celjski steber, 150 m, 5a Janez Štefe, Aljaž Česen
Tinina smer, 110 m, 4b+ Matija Perko, Marija Tancek
Robert Ternik, Saša Ternik, Janez Nunar
Josipa Debeljaka 200 m, 4a Peter Rožič, Elemir Zrim
Cile, 70 m, 4b Peter Rožič, Elemir Zrim
Robert Ternik, Janez Nunar
Prijatelju moj, 80 m, 3+ Marija Tancek, Matija Perko
Peter Rožič, Elemir Zrim
Robert Ternik, Janez Nunar
Huga Vuga Klemen Belhar, Jošt Belhar
Andi and Max , 70 m, 5c Klemen Belhar, Jošt Belhar
Flex and Rex, 120 m,5a Martin Belhar, Urh Primožič, Janez Primožič
Sobota 22. 4. 2017
Izduženo rebro, 200 m, 4b Marija Tancek, Matija Perko
Centralni Kamini, 180 m, 5a Peter Rožič, Elemir Zrim
Josipa Debeljaka, 200 m, 4a Robert Ternik, Saša Ternik, Janez Nunar
Zubatac, 250 m, 4a Robert Ternik, Janez Nunar
Brid za veliki Čekič 150 m, 5b Janez Štefe, Aljaž Česen
Danaja 100 m, 5b Janez Štefe, Aljaž Česen
Danaja 100 m, 5b Nadja Nemec, Boštjan Nemec
Absail pista, 80 m, 4b Nadja Nemec, Boštjan Nemec
Capitan pelinkovac, 260 m, 6c Klemen Belhar, Jošt Belhar
Mosoraška smer 350m, 5c Janez Primožič, Urh Primožič, Martin Belhar
Smer Trik 125 m, 5a Janez Primožič, Urh Primožič, Martin Belhar
Severno Rebro, 170 m, 4b+ Ana Serec, Uroš Ahačič
Rok Lipar, Marijan Vešligaj
Akademska Smer, 180 m, 4b Ana Serec, Uroš Ahačič
Rok Lipar, Marijan Vešligaj
Nedelja 23. 4. 2017
Celjski steber, 150 m, 5a Robert Ternik, Boštjan Nemec
Centralni Kamini, 180 m, 5a Janez Primožič, Urh Primožič, Martin Belhar
Nosorog, 150 m, 4c Marijan Vešligaj, Rok Lipar
Seveda pa so predvsem mlajši člani ekipe preplezali kar nekaj ”frikovskih” smeri v kanjonu. Nada Dragutinovič prišla v Paklenico s poškodbo kolena, zato je opravila vzpon s kolesom na Tulove grede.
Zbral in zapisal: Matija Perko – Janči
Paklenica tako in drugače
Zopet je bil pobudnik ”šef Janči”. Kljub ne najboljšim vremenskim obetom se nas je zbralo 23 vseh kategorij, od frikotov do ta starih. Zasedli smo kompletne apartmaje Vitrenik. Nekaterim sta jo sneg in veter zagodla že na poti in so z večjimi in manjšimi obvozi zaradi zaprtih cest potovali pozno v noč.
Tisti, ki smo potovali po magistrali, smo prispeli kljub naletavanju snežink dovolj zgodaj, da smo popoldne ”plapolali” kot zastave na grebenu kljub precej odvečnim kilogramom. Eni navezi se je zgodilo tudi to, da je zaradi premočnega vetra ”pristala” namesto pod izbrano smerjo precej stran v čisto drugi smeri (skupno smo modro ugotovili, da jima je ko sta hotela vstopiti v smer veter premaknil steno za 200m).
Petek in sobota sta bila v lepem vremenu dodobra izkoriščena za plezanje glede na starostne in ostale zmožnosti izbranih ciljev. Malo je bilo tudi ”problemov” za izbiro cilja ali frikat ali plezat več raztežajko v kateri je kakšna 5b frikota ”našutala” bolj kot 7a v plezališču. Razlog je seveda preprost. V plezališču ali dvorani vse vidiš pred seboj, varovala so pogosta, v steni pa vsi vemo, da je to malo drugače…
Seveda tudi brez tekoče analize ne gre za to je med drugim poskrbela tudi ”gazdarica” z darilom ob prihodu. Da o kulinariki sploh ne govorim. Od velikega lonca testenin z omako izpod kuhavnice Šefa, do s seboj pripeljanega čilija tudi od Šefa, sobotne roštiljade, kjer sta mu pomagala ”oblast” in nekdanji vojaški kuhar ”degradiran” v kurjača in seveda nežni spol, ki je poskrbel za obloženo mizo prilog. Marija je poskrbela za posladek v stilu AO Tržič, pri nekaterih je za izdelavo uporabila celo kladivo. Ne smemo pa pozabiti tudi Matjaževega darila (planšarija Dolga njiva) z domačimi mesnimi izdelki in pašteto je poskrbel, da ne bi slučajno kdo zaradi prevelikih naporov zgubil kakšnega kilograma, zato iskrena hvala.
Nedeljsko jutro je postreglo z bolj kilavim vremenom in zato smo jo nekateri kmalu odrinili proti domu nekateri pa so čakali na izboljšanje vremena. Bilo je odlično. Naplezali in nasmejali smo se, da bomo lahko dočakali naslednjo takšno skupno srečanje kjerkoli v hribih.
Ps: Samo novo pečeni ”šef” pomivačev posode je malo zatajil, pa smo se vseeno dobro znašli tudi brez njega.
besedilo in fotografije: Peter Rožič
še več slik :
https://www.dropbox.com/sh/huyjp20062g47sa/AACpLk2Mz3f–zXFIzy0GUYIa?dl=0
