V nedeljo, 15. 3. 2015, so nad Zelenico, v grapah Begunjščice veselo peli cepinčki in hrskale dereze. Tura je bila tako všečna, da je suvereno premagala vreme, ki jo je z meglo in občasnim izpustom kake snežinke sicer poizkusilo zasenčiti.
Sam dostop je tekel po ponekod pomrznjenem, drugod napihanem snegu, od parkirišča v Podljubelju, po transportno-reševalni poti, mimo koče na Zelenici, do severozahodnih strmin Begunjščice. Na tej točki se je šesterica udeležencev razdelila na dve skupini po tri in vsaka trojka je zarinila v svojo grapo. Prvi trojček so sestavljali Janez Nunar, Robert Ternik in Tomaž Rozman, ki so jo mahnili po Desni; drugega pa Miha Zupan, Samo Hafner in Klara Kotnik, ki smo jo udarili po Ferlihovi.
Po treh skokih, kjer smo po skali z uporabo domišljije in dry toolynga ter nekaj sneženih predelih, lahko rečem, da je smer lepa, dinamična, dala pa mi je tudi jasno sporočilo: »SHUJŠAJ!« (saj se mi je tazadnja v drugem skoku nadvse uspešno zagozdila, pa tudi sicer je med napredovanjem sodelovala z gravitacijo bolj, kot bi si želela).
Ko smo jo iz Ferlihove čez zadnji skokec priguzili čez ruševje, smo se srečali s člani šesterice, ki so nas že čakali. Skupaj smo se nekoliko spustili, potem pa znova zavili gor –po Drči. Sestop je potekal po Centralnem plazu.
Lepo izvedeno turo smo analizirali v koči na Zelenici, kjer pa je bilo še kar pestro. Srečali smo tudi člane GRS (in marsikaterega člana AO) Tržič v akciji. Še dobro, da ni omenjena akcija šla na naš račun, saj nas je v dolini čakalo nedeljsko kosilo, v mojem primeru pa avtobus za Ljubljano.
besedilo:Klara Kotnik
foto: Robert Ternik
