Tradicionalno, spominsko plezanje v Beli peči, v spomin na vse, s katerimi smo se uspeli kdaj navezati in si pridobiti nove izkušnje.
Letošnji obisk je, kljub napovedanim slabim vremenskim prognozam za popoldanski del dneva in z jutranjim pozdravom rahle pršne plohe, bil kar precejšen.
Ob prijetnem dostopu, kjer nas je pod steno že pričakalo sonce, smo se hitro porazdelili po navezah in porazgubili v različnih smereh. Tekom plezanja, čakanja na sidriščih, nas je spremljala še prijetna melodija zvoka motork izpod pridnih rok gozdarjev. Tudi kakšno temo ali dve smo premleli preden smo pričeli z plezanjem. Čakajoč v vrsti, pod smermi, so tečajniki pokazali nekaj ročnih spretnosti. Tako pri vozlih, kot tudi pri drugih vrvnih manevrih.
Za tečajnike je bila Bela peč nova izkušnja in dobra popotnica za vnaprej, kjer je pleža v steni bila barvita. Od nasmeha v kompaktni skali ,vse do presenečenih obrazov, pri kakšnem izmed travnatih oprimkov ali malo manj kvalitetni kamenini. Za dodatno popestritev so poskrbeli še temni oblaki na nebu, ki so prihajali in odhajali. Na srečo nismo bili deležni osvežitve, dan in vreme smo izkoristili v polni meri.
