VEŽICA SZ STENA

Nedela v Vežici

 

Prognoza za nedeljo na raznih digitalnih medijih je napovedovala boljše vreme kot dan poprej, zato se nas nabere za dve navezi kandidatov željnih plezanja v SZ steni Vežice.

Po besedah mnogih ki so že plezali v tej steni in njenem ostenju, je bilo slišati kar divje in zanimive zgodbe, nakar se obe navezi dogovorimo za smer GG – Grešak-Grčar. V nedeljo zjutraj prispemo na P mesto, v smeri  za slap Orglice, nedaleč pred Kamniško Bistrico,  obveznost po čelnih lučeh ni bila potrebna zaradi tajminga, kar se tiče dostopa, je vsega po malem, če ne greš ne veš, če pa veš, bi bilo mogoče bolje da ne veš, skratka, pejte plezat ali samo na daljši sprehod, pa boste videli.

Pod steno in vstopom v smer GG, ugotovimo da neke vročine in sonca ta dan ne bomo deležni, obenem pa upali da vreme zdrži, da ne bo kakšnih presenečenj tam nekje na pol smeri. Knedl naredi hitri žreb kdo bo pričel s plezanjem, hitro narediva copy paste, še midva z Mičotom, sledil je stisk roke in srečno, se vidiva na štantu.

Mičo počasi začne s plezanjem, ko kar naenkrat Knedl in Brko samo še odvihrata naprej navzgor proti SZ Razu, čudno pogledam in v tistem vetru ki je počasi začenjal svojo odisejado iz vseh strani, ne slišim dobro, kot samo, da naj bi opoldne vreme dalo nekaj padavin od sebe, namesto sonca, hkrati ko soplezalec prispe do sidrišča, še na hitro izvem da na Zahodu ni nič bolje da je tam že dež in Vršič tudi že deževen, nič kaj prida informacije, a sva še vseeno nadaljevala naprej.

Tekom plezanja po večinoma kompaktni  kamenini in dobro opremljeni smeri, bi na trenutke lahko rekel, kot bi plezala v Paklenici in nekako identično skalo kot v Rušici, sem ter tja sva naletela na kašen del, kjer sva  preverjala skalo, njeno trdnost in kompaktnost, z vsakim nadaljnjim raztežajem je veter postajal sunkovitejši in bolj intenzivnejši, za dodatek smo dobili še nekaj kapelj za spodbudo, tako midva kot Brko in Knedl, če ne, jima jih je pri pihal veter, še pred polovico smeri, pade dogovor, da če bo vornk dež, obrneva in greva dol, situacija za spust po vrvi je super, ker so sidrišča ali kar stojišča opremljena oz. navrtana.

S plezanjem sva napredovala tekoče, ob najinem večkratnem pogledu na skico in tekst, se nama orientacija v praksi in teoriji nekako ni izšla, kot bi manjkala dva cuga v smeri ali v skici, nekako sva tiste dva manjkajoča člena v skici smeri splezala in se kar naenkrat znašla v lažjem in postopoma vedno bolj našodranem svetu, pri izstopu iz smeri pa nama je veter pokazal zobe, da si na trenutek moral prijeti za skalo kot maček s kremplji, do vrha naju je ločil kratek greben lažjega poplezavanja z dodatkom že skoraj podivjanega vetra v sunkih ob katerem  je rahel dež letel vodoravno in ne padal navpično dol kot običajno.

Na vrhu zopet roka in nič kaj dolgo se nisva zadrževala, ter po hitrem postopku pospravila opremo in jo popihala v dolino, nakar sva spotoma še izvedela, da je sosednja naveza že bila v analitičnih vodah v dolini.

V dolini se ponovno srečava z Anžetom in Maticem, ter se z veseljem priključiva v nujne analitiče vode pri Juru, ob malci, hitro smo izmenjali inforamcije o turi, skratka v smeri SZ Raz je bilo za sunek ali dva še bolj vetrovno kot pri nama v smeri GG, kjer sta tudi naletela na neko čudo tehnike od varovanja v skali, kot nekakšen hibrid med klinom in ne vem čim, katero se ni vdalo silam udarcem kladiva,  tekom vožnje proti domu, smo ugotovili za kakšen hibrid je šlo tam gori v sklani razčlembi.

 

Plezali smo:

Anže Kuhar                          SZ Raz
Matic Mohorč                      SZ Raz
Matija Ribič                          Geršak- Grčar GG
Benjamin Vidmar                Geršak-Grčar GG

 

 

 

 

 

Previous Post

V SPOMIN

Next Post

Alpinistična in gorniška šola 2022-2023

Dodaj odgovor