Za ljubitelje hribov ni dileme kako izkoristiti par prostih dni: med vršaci seveda!
Za prvo letošnjo skalno turo sva si v Nickolasom ogledovala Vzhodno smer v Mali Rinki in Szalay-Gerinov greben v Turski gori. Ker sva letos oba investirala v nove plezalke, sva se odločila, da jih prvi dan oddiha preizkusiva v plezališču v Logarski dolini. V prijetni senčki sva odlezla nekaj športnih smeri v kompaktni skali in oddremala par kitic.
Naslednji dan sva se mimo Okrešlja navsezgodaj podala proti Rinkam in Turski gori. Odločitev glede smeri ob prihodu v Turski žleb ni bila težka. Stalno kotaljenje kamenja po steni Turske gore in po Žlebu je botrovalo soglasni odločitvi, da jo mahneva v Vzhodno smer. Po nekaj ‘lutanja’ in iskanja vstopa sva le ogledala par klinov (če splezaš po prvem setu skob letne poti skozi Turski žleb in pogledaš na desno jih ni težko zgrešiti). Prvi cug pripade meni in okoli skalnega ‘buhtlja’ se podam v grapco. Sledi prijetna plezarija do prvega štanta. Izmenjaje slediva naslednjim raztežajem. Ker smeri ne poznava za vsak slučaj štantava morda večkrat, kot bi bilo potrebno. Smer je lepo sledljiva, izbiraš pa lahko med kar nekaj variantami.
V cugu pod jamo se bašem preko ene skale in naenkrat zaslišim cingljanje. Žalostno lahko samo gledam, ko moje kladivo s carry-on toola odcinglja v dolino. Na srečo je pod nama trojna naveza iz Celja, do katere se prikotali kladivo in ga tako hitro dobim nazaj. Hvala! Celjski fantje – še vedno velja, da ob priliki dam za pivo 🙂
V zgornji polovici smeri sledi res lepo plezanje, malo po platkah, malo po kaminih – enem tudi previsnem, ki ga Nickolas mojstrsko oddela, meni pa da vetra en globoko zabit in vpet klin, tako da se čezenj bolj bašem kot plezam. Ravno, ko se začenja ta res lepa plezarija se moje noge odločijo, da imajo dovolj komaj drugič obutih plezalk. Tako zadnja dva plezalna cuga potegne Nickolas, za izstop pa izbereva desno varianto, za katero se nama zdi, da jo bova zmogla v čevljih. Zmoreva sicer jo, je pa res zelo naložena in sva oba vesela, da je naveza pod nama ubrala levo varianto, saj štrik in midva nehote proživa veliko kamenja v dolino. Tudi varovanje je bolj ‘provizoriš’.
Na vrhu sledi zaslužena pavza, gumi medvedki in dva požirka cedevite, ki sta nama še ostala. Po sestopu na Okrešelj pa odlična gorska pita, Isotonic in prijeten klepet z Metodom.
Zadnji prosti dan izkoristiva za pohod do Potočke zijalke in naprej čez Obel kamen na Govco (Olševa). Ob povratku si privoščiva še odlične žlikrofe v gostilni Pr’Lampi v Lučah. Kot vsak ‘oddih’ je tudi tale čisto prehitro minil.
